Suche
Mein Konto
Socialna vrzel v Hamburgu: 122 sosesk trpi za revščino in pomanjkanjem priložnosti!
Članek obravnava socialno delitev v okrožjih Hamburga, zlasti Altona-Altstadt, in izzive, s katerimi se soočajo zapostavljene skupine.
Socialna vrzel v Hamburgu: 122 sosesk trpi za revščino in pomanjkanjem priložnosti!
V zadnjih letih se je socialni razkorak v Hamburgu še poglobil, pa ne samo na papirju. Glede na nedavno poročilo avtorja T na spletu 122 od 151 prikrajšanih mestnih območij se nahaja v devetih skupinah, ki se nahajajo predvsem na vzhodu in jugu Hamburga. Zaskrbljujoča statistika, ki ponazarja, kako huda je neenakost v hanzeatskem mestu.
V teh okrožjih so visoki javni prejemki povezani s precejšnjo brezposelnostjo. Še posebej zaskrbljujoč je položaj številnih otrok, ki trpijo zaradi revščine in imajo zato slabše možnosti za pridobitev višje izobrazbe. V nekaterih soseskah to prizadene več kot polovico prebivalstva. Takšne razmere niso le socialno nepravične, vplivajo tudi na oblikovanje prihodnjih generacij.
Različne realnosti življenja
Tveganje revščine je še posebej veliko v Hamburgu. Glede na Diakonie Hamburg stopnja tveganja revščine je bila leta 2021 okoli 19,8 odstotka. Prizadeti so zlasti mladi odrasli in samohranilci. Predvsem pri starših samohranilcih je delež z 38,6 odstotka leta 2005 narasel na šokantnih 46,2 odstotka leta 2021. Tudi v gospodinjstvih z več otroki je tveganje revščine visoko, kar 30,6 odstotka, zaradi česar številni starši svojim otrokom ne morejo omogočiti brezskrbnega odraščanja.
Ta zapleten problem je še posebej očiten v strukturi najemnin. Medtem ko premožni prebivalci Hamburga porabijo le 17 odstotkov svojega dohodka za nastanitev, morajo ljudje v spodnji tretjini svojih dohodkov porabiti do 45 odstotkov svojih dohodkov. To ne vodi le v nenehno napetost v vsakdanjem življenju, ampak tudi v občutek izključenosti in obupa.
Stabilnost ali družbeni razpad?
Kot poročilo iz Boeckler kaže, da družbena in ekonomska neenakost v Nemčiji narašča. S 17,8-odstotno stopnjo revščine in naraščajočim Ginijevim koeficientom je jasno, da se prepad med bogatimi in revnimi povečuje. V Hamburgu, kjer je gostota milijonarjev najvišja v Nemčiji, se to odraža v mediani 25.449 evrov na davkoplačevalca leta 2013, medtem ko se razpon dohodka med okrožji zelo razlikuje.
Stabilno poročilo je bolj znak zakoreninjenih struktur kot pozitivnega razvoja. Reprezentativna raziskava kaže, da je skoraj polovica delovne sile zaskrbljena zaradi socialne kohezije. Politični odločevalci so pozvani, da sprejmejo ukrepe za boj proti tej delitvi in okrepijo socialno kohezijo.
Potreba po celoviti strategiji socialne politike je očitna. Ti se ne bi morali le boriti proti obstoječi neenakosti, ampak tudi dati nov zagon javnim dobrinam, kot sta kultura in mobilnost. Hamburg potrebuje dobro roko, da najde pot iz te krize in spodbuja socialno kohezijo.