Odkrijte novo lokalno razstavo v muzeju Altona!

Odkrijte novo lokalno razstavo v muzeju Altona!

Muzej Altona je 12. novembra gostil vznemirljivo razstavo z naslovom "Kaj tukaj pomeni dom?" otvoritev, ki bo na ogled do 16. marca 2026. Predstava je posvečena vprašanju, kaj pomeni dom v kontekstu zgodovine in kulture. Muzej Altona, ki ga je leta 1901 ustanovil Otto Lehmann, se vidi kot lokalni zgodovinski muzej in javno izobraževalno središče, ki posreduje severnonemško kulturno zgodovino. Njen ustanovitelj je zbiral keramiko, narodne noše in kmečke hiše, kar je vodilo do raznolike zbirke, ki vključuje tudi zgodovinske makete kmečkih hiš. Razstava kritično obravnava začetke zgodovine zbirke in predstavlja predmete s področja bivanja, oblačenja in kulinarike, ki odražajo razumevanje domovine v začetku 20. stoletja. Hkrati so ti zgodovinski eksponati postavljeni v dialog s sodobno fotografijo in oblikovanjem. Kot poroča hamburg.de, današnjega doma ne bi bilo mogoče interpretirati bolj raznoliko, kot je na tej razstavi.

Razstava nagovarja tudi moč, pripadnost in skupnost. Pri tem je bila postavljena celo »domača knjižnica«, ki naj bi obiskovalcem omogočila literarne razprave o pojmih, kot so dom, dom, posvojen dom in brezdomstvo. Vsakdo lahko poda predloge za širitev knjižnice za aktivno oblikovanje diskurza. Poseben poudarek je nekdanja miza Otta Lehmanna, ki si jo lahko ogledate v drugem nadstropju. Arhivsko gradivo kritično osvetljuje tudi Lehmannovo razumevanje muzejev in njegove vloge v nacistični kulturni politiki, predstavljeni pa so tudi zgodovinski modeli kmečkih hiš.

Pogled na industrializacijo

Zlasti v začetku 20. stoletja soočenja z domovino ni mogoče ločiti od družbenih in gospodarskih pretresov, ki jih je družba doživljala. Od leta 1830 naprej je v Nemčiji potekala obsežna gradnja železnic, ki je povezala razdrobljeno gospodarstvo in vzpostavila samookrepljujoč se industrijski cikel. Po planet-wissen.de je imelo Porurje osrednjo vlogo, ker je imelo pomembnega proizvajalca jekla, podjetje Krupp. Povpraševanje po potrošniškem blagu se je dramatično povečalo v petdesetih letih 19. stoletja, kar je poudarilo gospodarski razcvet tega obdobja.

Industrializacija je prinesla napredek in izzive. Po eni strani so mesta, kot je Berlin, začela eksplozivno rasti, medtem ko se je veliko ljudi preselilo v industrijo. Po drugi strani pa je veliko ljudi trpelo zaradi težkih delovnih razmer v tovarnah in pomanjkanja stanovanj. Pritisk na družbeno infrastrukturo se je vztrajno povečeval. Po podatkih [bpb.de](https://www.bpb.de/themen/zeit-kulturgeschichte/revolution-1848-1849/517430/die-wirtschaft-mitte-des-19- Jahrhunderts/) je prebivalstvo v začetku 19. stoletja močno prizadela gospodarska kriza, ki se je odrazila tudi v revoluciji l. 1848. Ta revolucionarna gibanja so bila tesno povezana z gospodarskimi okoliščinami, kot so izpad pridelka in naraščajoče cene hrane. Politične napetosti so se povečale in le države z manj resnimi krizami so ostale mirne.

Dom pred spremembami

Današnjega koncepta domovine torej ne moremo obravnavati ločeno, temveč je pod močnim vplivom dogajanja v preteklosti. Za javni diskurz je še naprej značilna razprava o terminologiji. Teme moči in skupnosti, ki jih raziskuje razstava, imajo pomembno vlogo tudi v sodobni družbi. Ukrepi socialne politike kanclerja Bismarcka, kot je uvedba socialnega zavarovanja v osemdesetih letih 19. stoletja, so ustvarili okvir, ki še danes vpliva na razumevanje socialne varnosti in skupnosti. Gospodarska zgodovina je torej neposreden del ideje o domovini, ki poteka skozi različne družbene faze.

V tem smislu je razstava v muzeju Altona impresiven primer povezovanja kulturnih in družbenih pojmov. Poziva nas, naj razmišljamo ne le o preteklosti, ampak tudi o vlogi, ki jo ima dom v današnji kompleksni družbi. To je vsekakor ključ do razumevanja preteklosti in sedanjosti, ki kaže tudi v prihodnost.